Ne konec, začetek.

Evo, pa sem dokončno potegnila črto in zanekrat se kr dobr držim. Pustmo to da ni še niti 24ur minilo, ampak vseen. Mene hitr zagrab, pa sem pol čustvena razvalina. Tako sem pa psihično kr stabilna, moje fizično stanje je pa bolj podobno speštani palačinski ki jo je zbil avtobus. Pa k bi vsaj mela vročino, da mi bilo možno pojasnit vse simptome, AL JE NIMAM. Vsaj tako teja prav no, prevert itak ne morem, ker nam je anja en mesec nazaj toplomer razbila, presenečenje :D Bedno v glavnem. Sonček je, pa cel dan mam frej od faksa, jst pa ne vem kako bi se ulegla, da bi me čimmanj bolelo. Naj bo hitr mim pa naj bo hitr petek, da grem domov očitu, da mi bo lahko čajčka kuhal! :)

Life sucks and then you die.

Hello again.

Evo, konec izpitnega obdobja, čeprav zame so bile bolj počitnice kot karkoli druzga in mam spet priložnost kej lepega napisat. Sprememb je ogromno, predvsem v lastni režiji, čeprav še nobena stvar ni zares zaključena. In ne, ne govorim o izpith, pred temi vragi imam za nekaj časa mir. Zdej se učim, da spremebe niso vedno slabe, ker jst jih nikoli nisem znala sprejemat. Ampak včasih se kaj konča, zato, da se lahko začne nekaj lepšega. Al pa enostavno zato, da se zavemo kako dragoceno je nekaj in lahko potem v drugo naredimo boljše. Sam milijon priložnosti pa tut jst ne morem dajat. Kakorkoli, TAKU LEP SONČEK JE V LJUBLJANI, da človk sploh ne more bit slabe volje. Prijetno toplo. Danes ko sem šla s faksa sploh nisem rabila plaščka oblečkt, me je sonce prijetno grelo skozi pulovarček. Pa lep urnik imam, čeprav ni glih človeku prijazen, ker imam trikrat na teden ob osmih zjutraj. Je pa to dobr, ker imam potem takšne lepe popoldneve proste za ostale neumnosti. Bom takoj danes začela, sam še spakiram se pa odletim v Nm, pol se lahko pa pomlad začne!